Današnji otroci bodo jutrišnji odrasli. Za prihodnost našega planeta je zato pomembno, da jim povemo, kaj je trajnost, in jih navdušimo za življenje v skladu z njo. Kako in s čim, smo povprašali Boruta Petelina iz društva za trajnostni razvoj Sobivanje, ki svoje delovanje usmerja k ozaveščanju o bolj trajnostno naravnanem svetu.
Kako razložiti trajnost
»Pogovor o trajnosti z otroki mora biti nekoliko drugačen kot pogovor z odraslimi, saj moramo upoštevati, za kako zapleteno tematiko gre in v kolikšni meri jo otroci razumejo. Odraslim ni težko ponazoriti, da trajnostni razvoj pomeni razvoj, ki je skladen z načeli trajnosti – prizadeva si torej za zadovoljevanje potreb sedanjosti brez ogrožanja zmožnosti prihodnjih generacij, da zadovoljujejo svoje potrebe.
Trajnost vključuje odgovorno ravnanje z naravnimi viri, zmanjšanje onesnaževanja, boj proti podnebnim spremembam in ustvarjanje pravičnejše in bolj enakopravne družbe. Cilj je ustvariti sistem, v katerem lahko človeštvo živi in uspeva v harmoniji z naravo, ne da bi škodovalo planetu ali prihodnjim generacijam.
Seveda otrokom to bolj malo pomeni, zaradi česar je treba ubrati drugačno pot in jim ob pomoči izkustvenega učenja razložiti in predstaviti, kako moramo skrbeti za naš planet, da bo lep in zdrav za vse ljudi, živali in rastline – zdaj in v prihodnosti. Ključno je, da razumejo trajnostni razvoj kot prijaznost drug do drugega, da se zavejo, da si moramo pomagati in poskrbeti za svoje okolje – naravo,« razlaga Borut Petelin iz društva Sobivanje, v katerem so razvili pozitivno in dolgoročno vizijo za pravičnejšo družbo, ki zahteva sonaravni in vzdržnostni razvoj, čistejše, varnejše in bolj zdravo okolje ter omogoča bolj kakovostno življenje vsem na planetu, nam, našim otrokom in vnukom.
Stebri trajnosti
Trajnost je koncept, ki ni povezan le z okoljem, pač pa vključuje tudi družbeni in ekonomski vidik, zato je pomembno, da otroci dobro spoznajo vse t. i. stebre trajnosti.
»Iz izkušenj lahko rečem, da je otrokom najbližji družbeni steber trajnosti, saj se neposredno nanaša na njihove vsakdanje izkušnje, občutke in sodelovanje z ljudmi okoli njih. Ta steber vključuje skrb zase in za druge, zdravje, dobro počutje in medsebojno spoštovanje. Tako kot si želimo, da so naši prijatelji srečni in zdravi, moramo narediti tudi vse, kar je v naši moči, za to, da bi bili vsi ljudje in živali srečni in zdravi. S takšno razlago bodo otroci laže razumeli, s čim lahko sami prispevajo k boljšemu svetu,« pove Petelin, ki pravi, da v društvu Sobivanje pri delu z najmlajšimi prav družbenemu vidiku trajnosti namenjajo največ pozornosti, saj so prepričani, da je ta nosilec trajnostnega razvoja.
»Če bomo ustvarili družbo, ki bo temeljila na spoštovanju, razumevanju in sprejemanju drugačnosti, bo to vplivalo tudi na naš odnos do okolja, ki je sicer najbolj izpostavljen vidik trajnosti. Tega sicer otroci večinoma dobro poznajo, saj se že kmalu srečajo z ločevanjem odpadkov, z varčevanjem z vodo in energijo, ne moremo pa tudi mimo kulture. Otroci se danes srečujejo z vrstniki, ki prihajajo z drugih območij sveta, in pomembno je, da zgodaj razumejo različnost in drugačnost, saj se tako navajajo strpnosti, tudi med njimi samimi.«
Petelin poudarja, da v zadnjem času vse večjo veljavo pridobiva tudi finančno opismenjevanje otrok, del ekonomskega stebra trajnostnega razvoja. »Otroci že zelo kmalu spoznajo, kaj je denar in kaj lahko počnemo z njim. Literatura navaja, da naj se finančno opismenjevanje začne čim prej, že okoli petega leta starosti – najprej z učenjem na podlagi lastne izkušnje ob pomoči staršev, saj se koncept varčevanja in trošenja oblikuje že do sedmega leta. Pametno je, da zato najmlajše že kmalu seznanite z varčevanjem, nakupovanjem dobrin, z dobrodelnostjo in s podobnimi dejavnostmi,« meni sogovornik.
Učimo z zgledom
Starši imajo pomembno vlogo pri uvajanju trajnostnih tem v življenje svojih otrok. Predvsem se je treba zavedati, da so najboljši zgled z lastnim ravnanjem. Učenje z zgledom je zato izjemno učinkovit način učenja, saj otroci naravno posnemajo vedenje svojih staršev in skrbnikov.
»Starši lahko s svojimi dejanji in navadami v veliki meri vplivajo na to, kako otroci dojemajo trajnost in odgovorno ravnanje do planeta. Če tega še ne počnete, začnite razvrščati smeti, varčujte z vodo, tako, da med umivanjem zob zapirate pipo – otroci bodo sčasoma dojeli, da je voda dragocena. Ugašajte luči, nagrajujte vestno izklapljanje električnih naprav, kadar jih otroci ne potrebujejo. Posadite rastline, uporabljajte javni prevoz, kolesarite in hodite čim več peš, berite knjige in glejte filme, ki poudarjajo pomembnost medsebojnih odnosov in varovanja okolja, ter preživite čim več časa zunaj – vse to bo otroke spodbudilo, da bodo postali bolj aktivni posamezniki, pa še ključno bo oblikovalo njihovo dojemanje narave in okolja.«
Pri kateremkoli svojem ravnanju bodite predvsem dosledni, odkriti in pošteni. »Ni dovolj, da le govorimo, kaj je prav in kaj ni, v skladu s tem moramo tudi v resnici ravnati – in to vsakič, vedno znova. Le na tak način bomo ustvarili zaupanje otrok v trajnostno ravnanje in poskrbeli, da trajnostne prakse ponotranjijo kot del svojega vsakdanjega življenja. Danes se zaradi tempa in pomanjkanja časa vse preveč zanašamo na vrtce in šole, a dejstvo je, da smo za razvoj in navade svojih otrok najbolj odgovorni starši,« opozarja Petelin.
Izkustveno učenje
Izjemno pomembne so tudi izkušnje, torej izkustveno učenje. Vključite otroke v različne trajnostne aktivnosti, da se bodo sami počutili odgovorni za spremembe.
»Lotijo naj se praktičnih dejavnosti, kot so denimo vrtnarjenje, sajenje dreves in ustvarjanje iz recikliranih materialov. V veliko pomoč so igre in pesmi, ki otroke na zabaven način učijo o varčevanju z vodo, energijo in recikliranju. Uporabite ustrezne vizualne pripomočke. Še posebej za manjše otroke je zelo pomembno, da so teme preproste, zabavne in povezane z njihovim vsakdanjim življenjem. Spodbujajte jih k igri in h kreativnosti ter jim pustite, da izrazijo svoja vprašanja in svoje misli,« priporoča Petelin.
Otroci naj imajo čim več možnosti za igro, saj je ta prva oblika komunikacije in izražanja izjemno pomembna za otrokov čustveni, duševni in telesni razvoj. Spodbuja domišljijo in ustvarjalnost, otrokom pomaga razumeti svet okoli njih, razvija njihove kognitivne sposobnosti, uči jih empatije, zato je uporaba igre kot metode odličen način za izboljšanje otrokovega razumevanja trajnosti in okoljske ozaveščenosti.
Šola sobivanja
Ker se v društvu Sobivanje zavedajo, kako pomembna je trajnostna ozaveščenost naših najmlajših, so razvili tudi Šolo Sobivanja, ki celostno obravnava tematiko trajnostnega razvoja. Program, v katerega je bilo v preteklem šolskem letu prijavljenih več kot 67.500 otrok iz 319 vrtcev in osnovnih šol, otrokom tematiko trajnostnega razvoja približa na zanimiv in zabaven način ob pomoči različnih delavnic in kreativnih natečajev, ki prikazujejo pozitivne medosebne in medgeneracijske odnose ter spodbujajo odgovorno ravnanje v okolju in doma.
»Otroke in tudi njihove starše ter vzgojitelje s projekti spodbujamo, da predstavijo svoje večinoma res ustvarjalne in neobremenjene ideje. Z njimi nas vsako leto izredno prijetno presenečajo. Predvsem pa jim skozi Šolo Sobivanja in posamezne projekte, kot je denimo Energetsko znanje za odgovorno ravnanje, pa tudi z našo brezplačno revijo poskušamo približati poštenje, odkritost in transparentnost, danes vse bolj zapostavljene vrednote. Zavedati se moramo namreč, da trajnostni razvoj obstane ali pade na etičnem ravnanju vseh deležnikov,« je prepričan predsednik društva Sobivanje, s katerim kot podpornica projekta Spodbujamo prijateljstvo družba BTC sodeluje že več kot 10 let.
Petelin hkrati izpostavlja še eno pomembno dejstvo – o trajnosti se ne učijo le otroci od staršev, pač pa tudi starši od otrok. »Otroci prinesejo svež pogled na okoljska vprašanja in trajnostne prakse ter nas naučijo nekaj ključnih stvari, saj so radovedni in odprti za nove ideje ter načine reševanja problemov,« sklene naš sogovornik.
Spodbujajte torej raziskovanje svojih najmlajših, saj le-to ključno pripomore k oblikovanju njihovih lastnih mnenj o kompleksnih vprašanjih. Zgodnje učenje trajnostnega načina življenja namreč spodbuja kritično in ustvarjalno mišljenje ter navdihuje otroke, da se s svojim glasom in svojimi prepričanji zgodaj ter zavzeto in odgovorno vključijo v družbo.
